Zavedamo se, da je varuh človekovih pravic kot možnost zunajsodnega varstva pravic posameznika, ki sicer nima pristojnosti oblastnega odločanja, pomemben institut, ki varuje posameznika v stikih z državnimi organi in nosilci javnih pooblastil, organi lokalnih skupnosti in nadzira njihovo delovanje.
Ker je njegovo delo javno, je tudi njegovo letno poročilo eno izmed oblik komuniciranja, s katerim seznanja javnost o spoštovanju človekovih pravic v družbi in o prizadevanjih za odpravo kršitev teh pravic, deležno iz leta v leto večjega zanimanja.
Pohvalo se zdi, da je bilo skupaj s poročilom varuha priloženo še poročilo o načinih reševanja odprtih vprašanj in ukrepov za izboljšanje stanja, poročilo o realizaciji sklepov državnega zbora s konca lanskega leta, ki zavezujejo vlado in so bili sprejeti ob obravnavi poročila za leti 1999 in 2000, ki pa ni celovit pregled, ter pregled zakonskih aktov - ki jih je treba na podlagi odločbe
ustavnega sodišča uskladiti z ustavo -, iz katerega pa izhaja, da so nekateri zakonski akti še iz leta 1997, ki čakajo na uskladitev.