Vse to bi bilo nujno treba črtati iz dveh razlogov. Iz razloga, ker zakon govori o nekaterih osrednjih institucijah na področju kulture in ker je ministrstvo za kulturo pripravilo dokument na osnovi mojega vprašanja na odboru za kulturo in zaradi tega tudi ni bilo smiselno sprejemati zakona v tretji obravnavi, dokler tega odgovora ne bi imeli, ker je nedvoumno, da ti objekti niso objekti osrednjega pomena, tako kot jih predvideva zakon o knjižničarstvu in kot ga v seznamu tudi posreduje ministrstvo za kulturo.
To je, bom rekel, tista točka mojega obžalovanja, da ministrstvo pri tej veliki podpori, ki jo ima v državnem zboru, ne ravna konsekventno.