Se pravi, da je podeljevanje teh pravic, bom rekel, lahko eden od ključnih elementov kulturne, ne pa socialne politike. Če primerjamo to s številkami in vam bom povedal na točki, kjer se cenzus stika potencialnega svobodnjaka s tistim, ki je zaposlen v javnem zavodu, se pravi s primerljivim, potem je treba povedati, da javne finance stane, bom rekel, redno zaposlen, tako kot bi bil v šolstvu, v znanosti, kjerkoli na področju kulture na tej točki, da ne bom govoril kakšne številke preveč, približno 4 milijone 624 tisoč. Plačilo prispevkov na tej točki, kar se tiče svobodnjakov, je pa 650 tisoč.