Torej nekdo, ki ima samo desetino tega - in rekli smo, da je velika večina takih - bi imel pa samo dobrih 1.000 tolarjev rente in bi moral čakati na to, kdaj bi sploh prišlo do realizacije le-teh, če je nekoliko mlajši. Nekdo, ki ima 41 let, pa bi imel 3.800 oziroma 3.000 tolarjev rente, bi moral čakati 25 let na to, da bi karkoli od tega dobil. Skratka, v smislu likvidnosti je verjetno upravičeno in ne zmanjšujemo s tem pravice tistih, ki imajo na primer samo 1.000 bonov, če jim dopustimo možnost, da te bone prodajo.