V ponedeljek smo pri poslanskih vprašanjih od ministra slišali, da včasih celo veleposlanikove besede napačno izzvenijo, ko se govori o tako pomembni temi, kot je konfesionalna dejavnost.
Za predlog zakona v prvi obravnavi oziroma za predlog 2. člena sem menil, da predlagatelj ni bil dosleden oziroma dovolj jasen, da dikcija glede neoviranega javnega programa ne dosega tistega, kar zahteva ustavno sodišče, torej nevtralnosti, ki se kaže v upoštevanju tako pozitivno kot negativnega vidika svobode vesti.
Menil sem, da je treba to nejasno, preohlapno dikcijo zapisati jasneje oziroma bolje.