Prvi je ta, da odločba ustavnega sodišča govori o tem, da je zakonodajalec dolžan, da v svojih rešitvah sprejme ustrezne zakonodajne ukrepe za zagotovitev negativnega vidika svobode vesti Tistih posameznikov, ki svoje vere ne bi želeli izpovedati. V odločbi ustavnega sodišča v primeru izvajanja konfesionalne dejavnosti v vrtcih in šolah s koncesijo ni naveden noben primer v dosedanji veljavi tega zakona, da bi bila kadarkoli lahko do sedaj kršena, torej negativni vidik svobode vesti, zato in menim, da je to pomemben dodatni argument, da je zakonodajalec tukaj bolj širok in da ne gre v zelo striktno tolmačenje in možnost, ki mu jo daje odločba ustavnega sodišča.