Zdaj bi se človek vprašal, ali bi bilo bolje, da bi oblikovali zakon o rejništvu in skrbeli za tiste otroke, ki nimajo normalnega družinskega življenja, ali da bi sprejeli zakon o kaznovanju tistih staršev, ki ne skrbijo za vzgojo in rast svojih otrok. Iskati neko demagogijo v socialni politiki v zakonu o rejništvu vsekakor ni dobro. Že spet bom dal primerjavo s skandinavskimi državami, pa ne, da bi bil vanje zaljubljen, ampak kar se teh področij tiče, imajo ogromno izkušenj in ne zdi se mi prav, da nekatere elemente iz skandinavskih držav, kot na primer Švedske, kjer je razvita oblika družbene skrbi za otroke že tradicija, ki sega v 18. stoletje, ali pa Danska, ali pa Finska.