Seveda, ta vprašanja, tako kot so postavljena, ne slonijo na metodološko korektnih podatkih, ampak izvirajo in izhajajo iz absolutnih številk, ki same po sebi, seveda, relativno malo povedo. Tisto, kar je ključni dejavnik, ko se, na primer, dela primerjava med bivšo Jugoslavijo in Slovenijo, je seveda nivo bruto domačega proizvoda, nivo kupne moči; delež javnega dolga v bruto domačem proizvodu, kupna moč in pa tisto, kar je najbolj signifikantno in kar je pravi kriterij za vse, ki se ukvarjajo z javnimi financami, je delež stroškov servisiranja javnega dolga v bruto domačem proizvodu, ki se na leto plačuje za te namene.
In, če pogledamo te kazalce, ugotovimo, da je na primer v Sloveniji, ko jo primerjamo, dolg države v primerjavi z bruto domačim proizvodom ali pa na prebivalca nižji in ni ga dolga v Evropski uniji niti nobene članice države, ki bi imela nižji relativni javni dolg, razen v bruto domačem proizvodu Luksemburg.