Konec koncev se moramo zavedati, da govorimo o najmanj desetih pa tam do dvajsetih ljudeh v enem stoletju, ki jih bo morala država na nek način po izteku funkcije pospremiti na podlagi zakona, kakršnega bomo sprejeli.
Zato na nek način odklanjam vse tiste razprave pravzaprav, ki vlečejo neke stare zadeve ven, kot so stanovanja v Murglah, ampak tudi tisti delavec, ki je dal 10.000 mark za 50 kvadratov stanovanja, je ravno tako profitiral, in to veliko več kot tisti, ki je živel v lastni stanovanjski hiši, tako da so to pravzaprav čisto nepotrebne razprave ta trenutek in zadeva, ki je bila pač absorbirana s tistim slavnim Jazbinškovim zakonom.
Mislim, da je tudi povsem logično, da predsednik države lahko pogleda v določene arhive, ki so nastajali v času njegovega delovanja, zlati še, če bo pripravljal kdaj kakšna predavanja, kar je v navadi v drugih evropskih in tudi izvenevropskih državah, in bo potreboval informacije.