Kar se tiče varovanja, mislim, da imamo to urejeno v tej državi, da se to spreminja samo glede na ogroženost države in stopnjo varnosti, ki je v določenem trenutku aktualna, in da v tem smislu bi moralo veljati tudi za bivšega predsednika. Tako na koncu vendarle menimo, da je zakon potreben, potrebuje ga država, ne predsednik in ne bivši predsednik, ampak država, ker je država urejena in ker menimo, da si na tem področju ne bi smeli dovoliti, da tekmujemo okrog tega, kdo je bolj za neke privilegije, kdo manj, temveč da ta zakon poskušamo približati tako s strani vladnih stališč kot tudi strank, predvsem strank, ki so zastopane v parlamentu, in na nek način s konsenzom to sprejmemo. Mislim, da je to zadeva, pri kateri bi lahko govorili, da jo je treba poenotiti in urediti s konsenzom.