Na občutljivost tega harmonizacijskega zakona so že junija opozorili tako zdravniška zbornica kot tudi nekatera druga združenja zaposlenih v zdravstveni dejavnosti.
Izrazito ostro pa je bilo stališče delovne skupine za področje jezikovnega načrtovanja in jezikovne politike pri našem parlamentarnem odboru za kulturo, šolstvo, mladino, znanost in šport, ki je v svoje mnenje med drugim zapisala, navajam: "Predlog zakona zavračamo zaradi spodkopavanja statusa slovenskega jezika kot državnega in uradnega jezika v zdravstveni dejavnosti. Utemeljitev olajšav glede znanja slovenskega jezika za tuje zdravstvene delavce pomeni diskriminacijo zdravstvenega osebja, obenem pa tudi kršitev slovenske ustave in zakonodaje s tega področja.