Menimo, da je nujno, da je to sporazumevanje takšno, da ne bo dvoumnosti, da ne bo nesporazumov, da ne bo ob pomanjkljivem znanju slovenskega jezika ogroženo zdravje na račun nesporazuma.
Zato se zavzemamo, da mora biti urejena z zakonom določena stopnja znanja slovenščine, pri čemer vemo, da ni za vsak poklic, delovno mesto in opravila, ki se tam opravljajo, enaka nujnost znanja slovenskega jezika, ampak imamo za to tri stopnje.
Menimo, da nekdo, ki dela na primer v laboratoriju ali na nekih drugih preiskavah in nima neposrednega stika z uporabnikom zdravstvene usluge ali po domače rečeno z bolnikom, da tam ni nujna taka stopnja znanja slovenskega jezika, kot je potrebna za tistega, ki ima neposreden osebni kontakt in ki mu v pogovoru s pacientom in zdravnikom oziroma tem osebjem nujno služi za to, da ne bo nesporazumov.