Torej ob prehodu osemdesetih v devetdeseta leta, so se oziroma smo se lotili nekega procesa, ki je pa pravzaprav enkraten v zgodovini, ko se je v tako veliki meri skušala najti najboljša rešitev za privatizacijo ali prerazporeditev do takrat državnega oziroma pri nas družbenega premoženja. Iskani so bili različni vzorci, različne poti, in ko danes mednarodni analitiki ocenjujejo različne modele privatizacije, ugotavljajo, da noben ni bil idealen, kot prvo, in drugič, ugotavljajo, da najbrž tudi noben ni mogel biti idealen in da imamo samo nekoliko boljše, nekoliko slabše modele glede na učinke, ki so jih povzročili v različnih državah. In v teh mednarodnih primerjavah je slovenski model privatizacije ocenjen prej kot dober, kot pa, da bi bil slab.