Mi se seveda te zaupnosti moramo držati, ne samo zaradi sporazumov o sodelovanju s tujimi nadzorniki, temveč predvsem zaradi definicij oziroma določil zakona o bančništvu, ki točno zelo natančno definira, kakšne podatke, kakšne ugotovitve in katere podatke Banka Slovenije lahko posreduje javnosti, predvsem v tistem delu, kjer se tiče individualnih ukrepov zoper kršitelja oziroma individualnih ukrepov v fazi oziroma v postopku nadzora bank in pa hranilnic v Sloveniji. Zaradi tega so žal, da tako rečem, naša poročila v tem delu nekoliko suhoparna oziroma manj zanimiva, ker je po zakonu o bančništvu bankam že vnaprej prepovedano kakršnokoli javno razgrinjanje informacij o sprejetih ukrepih do konkretne banke in seveda poimenovanje teh bank bi seveda na ta način lahko diskreditirali oziroma v čudno luč postavili tudi posamezno banko. Moram reči, da enaka praksa je praktično po celi Evropi in osnova, kot sem že rekel, za kakršnokoli sodelovanje med bančnimi
nadzorniki, je spoštovanje načel bančne tajnosti, ki je definirano ne samo v zakonu o bančništvu, ampak tudi evropski direktivi in pa v drugih pravnih redih.