Kot zadnje, kar se tiče implementacije 4. direktive, naj omenimo, da sedaj zakon vključuje v pokritje škodnih primerov tudi nesreče, ki se zgodijo v tretjih državah, ki niso članice EU, če so te države vključene v multilateralni garancijski sporazum. To pomeni, da bo, recimo, oškodovanec iz Slovenije, ki je udeležen v nesreči v neki tretji državi, lahko koristil vse prednosti, ki mu jih bo nudil nov zakon na osnovi implementacije 4. evropske direktive.
Tako dopolnjene določbe predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o obveznem zavarovanju v prometu sedaj v celoti sledijo zahtevam 4. direktive, katere osnovni cilj je približati reševanje škodnih primerov, ki se zgodijo izven države oškodovancev.