Gre namreč za to, da informatizacija upravnih enot ni v celoti vzpostavljena, upravne enote seveda odločajo v večini primerov na prvi stopnji, in zaradi pomanjkanja te informatizacije bo morala v nekaterih primerih stranka dodatno navesti nekatere podatke. Seveda se pa pri tem omogoča določena diskrecijska pravica upravnemu organu, tako da je dopuščena možnost, da se organ v določenih primerih, pod narekovaji, bom rekla, "izgovarja" na to, da podatkov nima oziroma da teh podatkov ne more pridobiti, in bo te v roku dveh let lahko zahteval od stranke. Kot sem že rekla, gre za milejšo varianto določb zakona o upravnem postopku, vendar sekretariat ni imel pomislekov glede na to, da je ta rok dve leti; po dveh letih pa seveda pride do točnega izvajanja določb tega zakona.