Na to projekcijo naše prihodnosti težko pristajam, ker bi to pomenilo, da se kaj dosti ne bomo trudili, da bi bila prihodnost boljša, kot je sedanjost.
In dogaja se ne nazadnje teza, da nimamo druge izbire, to je bilo večkrat slišano, pri čemer se postavlja vprašanje, kaj bomo rekli in storili, če bo slučajno rekel referendum: ne, ali če tudi slučajno ne bomo povabljeni v zvezo Nato. Seveda, ko se vežemo na to tezo, da ni druge izbire, nam ne preostane kot kolektivni jok in obup.