: lepa, gospod predsednik. Mojih besed ne bo nič več in nič manj, kot jih je bilo namenjenih za razpravo včeraj, ko sem vas prosil, tako osebno kot javno, da naj se pogovor oziroma da naj se pravica poslancev v tem državnem zboru nadaljuje, da naj se končajo razprave vodij poslanskih skupin, da naj razpravo končajo poslanke in poslanci in predstavniki vlade, ki so imeli včeraj že predhodno pravico govora, da odgovarjajo nazadnje. Dogovor je bil pač tak, da ste vi dovolili predstavnikom vlade, torej zunanjemu ministru in ministru za obrambne zadeve, kar pa v imenu kolegic in kolegov tega državnega zbora ocenjujem, da ni pošteno in ni fer, kajti v tem državnem zboru odločamo poslanke in poslanci, naši spoštovani kolegi in kolegice iz vlade pa imajo vsekakor pravico, ki jo dobijo po poslovniku.