Te ohranjajo svojo identiteto, vključno z nami, a iščejo poti, da bi o vprašanjih skupne prihodnosti in o vitalnih vprašanjih sveta bili sposobni govoriti v skupnem jezikom; da bi bila Evropi mogoča v svetovnem dialogu aktivna in odgovorna vloga enega od središč razvoja človeške civilizacije. Da bi se uveljavila v tem dialogu kot posebna, politična, socialna in duhovna entiteta. Takšno svojo ambicijo lahko Evropa opira na svojo izkušnjo in na to, kar je pozitivnega dosegla v prelomu stoletja.