Če ne želimo javnosti strašiti z ne vem kakšnimi nevarnostmi, z ne vem kakšnimi dejanji, ki naj bi jih naredila vlada, pogajalci in ne vem kdo še vse, potem seveda je treba taka vprašanja obravnavati v okviru postopka, odgovorno najprej v matičnem delovnem telesu in potem na državnem zboru.
Razumem, da je treba izkoristiti vsak trenutek, vladi poočitati, kaj je naredila narobe, ne zavedati se tudi svojih odgovornosti pri vsem tem in prav gotovo je dejstvo, ko je zakon naložil odboru za zunanjo politiko, kaj mu je početi v postopkih ratifikacije mednarodnih pogodb, je odbor za zunanjo politiko dobil tako rekoč v imenu državnega zbora pooblastilo, da to v njegovem imenu počne. Sam sem trdno prepričan, nisem pa v tem času imel možnosti preveriti, da vsi tisti, ki danes tako žolčno razpravljate o tem sporazumu, kakšen da je, takrat teh pripomb, po mojem spominu je tako, niste dajali na ta način in vse je bilo jasno.