Ko se je zakon sprejel, smo, vsaj v Posavju - tisti, ki smo izhajali iz Posavja - videli določene možnosti, da rešimo svoje probleme tako z vidika poplavne varnosti, torej protipoplavne varnosti, izgradnje visokovodnih nasipov, tako z vidika sprostitve prostora v porečju reke, kakor tudi z vidika angažiranja lastne delovne sile oziroma gospodarskega potenciala, ki tam obstaja. Nam se je zdelo logično, da če država poseže s tako obremenjujočim posegom, kot je gradnja petih hidroelektrarn, v porečje, da to s sabo prinese posledico, da pač računamo na to, da bo pri izgradnji angažirano dosti ljudi, s tem seveda zmanjšamo veliko brezposelnost, ki je v Posavju, in amortiziramo velike socialne stiske ljudi in tudi gospodarskih družb, ki se tam nahajajo.
Zdaj pa, da ne ponavljam tega, kar je bilo izrečeno.