Zagotovo, da bi taka dikcija mogoče na en način tudi omogočila bolj fleksibilno razporeditev delovne sile na področju kulturne dejavnosti, ampak fleksibilnost se ne dosega samo s takim ukrepom.
Sama lahko trdim, da že dosedanji krovni zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture take možnosti pač ne zanika. To se pravi, zakon - kot je sprejet do sedaj in velja - to možnost dovoljuje, tako da odvisno je bilo od menedžerja, upravitelja, direktorja, ravnatelja posameznega javnega zavoda, bodisi gledališča, opere, filharmonije in tako naprej.