Sedanja zakonodaja je še, lahko bi rekli, stara, definira pošto in poštne dejavnosti na klasičen način, predvsem pa tudi predpostavlja, da so vse poštne storitve in dejavnosti pravzaprav stvar samoumevnega in naravnega monopola in niso predmet, lahko bi rekli, tudi določene tržne dejavnosti ter liberalizacije.
Obenem pa je ta zakon s tem, ko prilagaja področje regulacije poštnih storitev in poštne dejavnosti direktivam Evropske unije, tudi harmonizacijski zakon. Hkrati tudi zagotavlja pogoje, okvirne, pravne pogoje in institucionalne mehanizme ter organizacije oziroma institucije za dolgoročen, stabilen in pospešen razvoj poštnih storitev v Sloveniji, potem zagotoviti vsem dostop do univerzalnih poštnih storitev po dostopni ceni in pa, seveda, naj ščiti interese uporabnikov poštnih storitev, vključno z zaščito tajnosti poštnih pošiljk, in seveda zagotavlja ter pospešuje učinkovitost, konkurenco in sodelovanje med izvajalci poštnih storitev.