Marsikje je demokratični deficit v državah, ki so že članice Evropske unije, zagotovo je demokratični deficit v drugih državah kandidatkah, kjer vsaj tisti, ki imamo stik s kolegi parlamentarci držav kandidatk, ugotavljamo, da marsikdaj ne vedo, kaj dela njihova vlada, ne poznajo pogajalskih izhodišč in ne vedo, kaj vse se pravzaprav dogaja, čeprav sprejemajo evropsko zakonodajo. No, je pa seveda svojevrsten izziv spoznanje, da smo vse to uspeli do zdaj opraviti brez velikih zamud. Pa ne vem, če bo to mogoče še v prihodnje.