Jaz tvoja opozorila na vprašanje nazorske uravnoteženosti ustavnega sodišča sprejemam. Osebno nisem toliko idealist, da bi pričakoval, da bo vedno mogoče stvari idealno postaviti, vendar čim bliže nekemu idealu bi se približevali, tem bolje bi bilo. In to predvsem iz razloga, da bi vsi mi do sleherne odločitve ustavnega sodišča imeli ne samo formalno, ampak tudi vsebinsko čim večje zaupanje, da gre res v pretežni meri za strokovno preverjeno odločitev, brez prevelikega nazorskega ali pa političnega vpliva osebnosti, ki je odločitev sprejemala; pravim, brez prevelikega, zato, ker soglašam tudi s tistimi, ki opozarjajo, da je na koncu koncev pa tudi strokovnjak najvišjega ranga še vedno tudi človek z nekaterimi svojimi nazorskimi pogledi na svet, ki jih vgrajuje tako ali drugače v odločitve.