Osupljiv in razmisleka vreden je podatek, da vsako leto opusti kmetovanje cca. 3.000 družinskih kmetij in da je ta zaskrbljujoči trend prisoten že več kot 10 let. Vladna politika, ki se manifestira s sprejemanjem kmetijske zakonodaje v državnem zboru, je preprosto, na žalost verjetno zavestno, spregledala obstoječe stanje. Še dodatno razmere zaostrujejo nepremišljeni podzakonski akti, ki jih znova in znova producira ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ki praviloma niso prilagojeni malim kmetom in rejcem, ki predstavljajo večino kmetijskih subjektov.