To pomeni upoštevanja mentorskih zadolžitev in številnih drugih, ki so sestavni del dolžnosti sodnikov, tako kot so sestavni del dolžnosti vsakega drugega, ki sklene delovno razmerje oziroma službeno razmerje z državo. V tem smislu povečujemo pristojnosti predsednikov sodišč, v okviru sodne uprave z institutom službenega nadzora, za katerega določamo tudi pobudnike in predlagatelje izven sodstva, medtem ko odločanje samo, ostaja vedno pri državnem organu sodne veje oblasti.
Skladno z navedeno usmeritvijo dopolnjujemo tudi disciplinski postopek, ki omogoča uveljavljanje sodnikove odgovornosti.