Menim, da bi se večino plazov, razen morda dveh največjih in tudi najtežjih dalo urediti v precej krajšem času in mislim, da bi bilo smiselno, da se ponovno preveri, če se le ne bi pristopilo drugače.
Prav tako menim, da bi bilo smiselneje podpreti amandma k 1. členu, ki določa, da se spodnjo mejo za ukrepanje po tem zakonu postavi na 50 milijonov tolarjev, ne pa da se prepušča vso pravico za odločanje o tem, kje se bo in kaj se bo izvedlo, državni komisiji iz 3. člena prejšnjega zakona. Mislim, da na odboru sprejeta rešitev ni najprimernejša.