Zato je izravnalne rezervacije smiselno in potrebno oblikovati le tam, kjer obstajajo znatna nihanja škod, torej v zavarovalnih vrstah, ki nimajo homogenega, enakomernega odvijanja škodnega dogajanja. Zakon o zavarovalništvu pa v 118. členu zahteva oblikovanje izravnalnih rezervacij (dosedanji zakon) v vseh zavarovalnih vrstah in takšna ureditev je bistveno strožja, kot jo zahteva Evropska unija, kjer so izravnalne rezervacije predpisane samo za kreditna zavarovanja. Za ostale zavarovalne vrste pa jih, seveda, sme vsaka država članica Evropske unije predpisati po svoji presoji; hkrati pa tudi strožja, če pogledamo tisto, kar smo predlagali, 12 zavarovalnih vrst, strožja od ureditve večine evropskih držav, kjer je oblikovanje izravnalnih rezervacij omejeno v glavnem na nekatere zavarovalne vrste, kjer so večja nihanja v škodni pogostosti.