Ker človek bi pričakoval, da bo za predlog, ki ga prinese v parlament vlada oziroma minister, ki je hkrati tudi visok funkcionar neke stranke, najvišji oziroma sem mislil, da drugi po rangu, da bo za takim predlogom stala njegova stranka. Potem pa človek opazi, da na ta predlog gledajo s stisnjenimi zobmi; da potem, ko se jih nekako zaradi argumentov, ki so na mizi, prisili, da na koncu seje ne morejo dvigniti roke, da pa je potem zminirano nadaljevanje seje državnega zbora, ker pojejo telefoni, "kaj pa zdaj storiti". In to je za slovensko javnost pomembna zadeva.