Nimamo odgovornosti in nimamo sredstev, da bi odgovornost sankcionirali; če tega ni, potem nam lahko vsakdo pride vsakokrat z določenimi izgovori, pretežno, bom rekel, objektivnimi, vendar mi postavljamo to, da so tudi subjektivni razlogi in subjektivna odgovornost, tu se pa nič ne zgodi. Tu se pa ne zgodi, ker državni zbor nima, prvič, nobenega predstavnika v nadzornem svetu, da bi lahko stvari tam tako ali drugače postavljal, na drugi strani pa nima tudi nobenih drugih možnosti izvajati sankcij, da bi se ta odgovornost sankcionirala.
Prvič, program je bil tako finančno kot tudi strokovno skrajno nerealen.