Zakon tudi nima jasnega koncepta, kaj naj bi urejal - ali samo področje zootehnike, kar bi verjetno oziroma moralo biti cilj, ko pa se spusti na ostala področja, nastanejo problemi, bodisi sedanje ureditve, ki je zajeta tudi v zakonu o kmetijstvu, bodisi druge področne zakonodaje, kot so zakoni s področja okolja in zakoni s področja planiranja.
Po našem mnenju je precej vsebin, ki v ta zakon sploh ne sodijo, na primer prehranska varnost, obdelava kmetijskih zemljišč, urejanje prostora in podobno.
Glavni očitek, ki se je pojavil tudi pri zakonu o krmi in ki se pojavlja na sploh pri vseh zakonih s področja kmetijstva, je pa to, da so ti zakoni pisani predvsem kot resolucije, brez izpeljanih definicij in postopkov, in da se vse preveč pristojnosti prepušča ministru, da potem zadeve ureja s podzakonskimi akti in predpisi.