S stališča pravne države in v ustavi določenega ustavnega reda nima nihče, še zlasti pa ne minister, pravice presojati in odločati, katere sprejete zakone je realno izvajati in katerih ne. S strani pravne države je nedopustno, da minister smatra sprejete zakone za obljube, še bolj nedopustno pa je, da minister za okolje in prostor,, napoveduje in zastopa stališče, da je kljub sprejetemu zakonu nerealno pričakovati njegovo izvajanje, še zlasti ob tem podatku, da je bil po tem zakonu sprejet tudi zakon o proračunu oziroma proračunu Republike Slovenije, ki bi moral na primerni postavki zagotoviti ta sredstva.
S tem se tudi kaže, da je vladna koalicija sprejela številne zakone v smislu obljub državljankam in državljanom in da jih kasneje seveda tudi nima namena izvajati, kar je ne nazadnje tudi jasno napisano v odgovoru na interpelacijo, češ, zakon sam po sebi še nič ne pomeni, če za to ni ustrezne proračunske postavke oziroma sredstev na proračunski postavki v zadostni višini.