Opozarjamo pa, da se je državni zbor kot najvišji zakonodajni organ znašel v nenavadnem položaju, ko zgolj potrjuje in uzakonja tisto, kar so se dogovorili socialni partnerji, ter skoraj nima nobenih možnosti za spreminjanje in preoblikovanje predloga, ki nam je dan v obravnavo. Tu smo nekako v situaciji, ko pravzaprav tudi boljših predlogov ne smemo predlagati, saj bi s tem - vsaj medijsko smo s tem soočeni - kršili dogovor in se kot politika vtaknili v to področje.
S tem želimo poudariti, da so socialni partnerji, to je sindikat na eni strani in predstavniki delodajalcev, po naši oceni sprejeli nase veliko odgovornost za posledice uveljavitve tega zakona ter nas, poslanke in poslance, na nek način odvezali od odgovornosti.