Posebno skrb je potrebno nameniti tudi, ki živijo v državah, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije, in se danes soočajo z velikimi socialnimi problemi, kot tudi odzivanju države na različne krize v svetu, kot je to najnovejši gospodarski zlom, v kateri živi veliko naših rojakov.
Vseskozi pa so slovenski izseljenci vzdrževali stike z matično domovino prek različnih izseljenskih organizacij ter vladnih organov. Naj med društvi omenim predvsem Rafaelovo družbo iz leta 1927, leta 1951 ustanovljeno Slovensko izseljensko matico, katere prvi predsednik je bil pisatelj, ter po letu 1990 Slovenski svetovni kongres in Izseljeniško društvo Slovenija v svetu.