Tretji razlog je specifičnost Slovenije, ki edina še med vsemi desetimi članicami kandidatkami za vstop v Evropsko skupnost uporablja indeksacijo kot način zagotavljanja ohranjanja realne vrednosti terjatev oziroma obveznosti v gospodarstvu.
Po sedaj veljavnem zakonu, ki je bil sprejet v državnem zboru leta 1995, se zamudna obrestna mera izračuna tako, da se temeljni obrestni meri prišteje 1,8-kratnik veljavne eskontne obrestne mere Banke Slovenije.
Glede na dejstvo, da se v letu 2001 znižuje stopnja inflacije in da je ob tem seveda kot temeljna obrestna mera, kot merilo pravzaprav 12-mesečnega povprečja rasti cen življenjskih stroškov, nekoliko višja, kot je dejanska letna stopnja inflacije, je posledično seveda pričela tudi zamudna obrestna mera vse bolj odstopati od temeljne obrestne mere.