Že ogled javnih napisov nam med sprehodom po sodišču glavnega mesta Slovenije Ljubljane zadošča za spoznanje, da je zakonska ureditev našega jezikovnega položaja zelo pomanjkljiva. Tudi v javnosti pogosto slišimo zahteve, naj država za svoj uradni jezik in jezik javnega sporazumevanja vendarle nekaj ukrene, saj se očitno ne morem zanašati samo na kulturno zavest posameznikov in na učinke šolskega pouka in vzgoje.
Vlada Republike Slovenije se o omenjenem zakonskem predlogu v letu dni še ni izrekla, čeprav bi moralo imeti to vprašanje aktivne jezikovne politike za Slovenijo v času pristopnih pogajanj z Evropsko zvezo dodatno težo.