Tukaj gre za primere, ko so knjižnične enote 20 in več km oddaljene od bodočih splošnih knjižnic in tak način financiranja, ki bi bil odvisen od sprejeta finančnega načrta, ob dejstvu, da vemo, kakšna je sestava sveta takšnega zavoda oziroma takšne knjižnice, izpostavljajo te občine, kjer bodo delovale knjižnične enote, v izrazito neprivilegiran položaj. Tu bi rad opozoril tudi na to, da že v celotnem sistemu financiranja knjižnic ni upoštevan 20.a člen zakona o financiranju občin, ki občinam, kjer so bili sedeži upravnih enot do uveljavitve zakona o ustanavljanju občin, namenja 4% več primerne porabe tudi in predvsem zaradi financiranja teh skupnih zadev na področju kulture, knjižnic in podobno, kot je navedeno v obrazložitvi. Že tako ali tako bi morala občina, kjer je bil sedež upravne enote pred uveljavitvijo zakona o ustanovitvi občin, po tej logiki prispevati več za knjižnično dejavnost oziroma za financiranje splošne knjižnice, ki ima sedež v
tej občini.