Če ocenijo, da je to za njih smotrno, se lahko odločijo za vključitev v enotni zakladniški račun, ki bo funkcioniral na nek način kot banka, kar pomeni, da bo prosta likvidna sredstva posameznih subjektov, ki bodo vključeni v enotni zakladniški račun, plasiral v banke, s tem pridobil seveda ustrezne obresti, ki jih bo potem razdelil vsem uporabnikom oziroma vsem subjektom, ki so vključeni v enotni zakladniški račun na podlagi dobe, ko so bila ta sredstva vključena v enotni zakladniški račun in na podlagi obrestnih mer, kakršne so bile dosežene. Seveda je tu zamišljeno tudi posojanje teh sredstev pod praviloma ugodnejšimi pogoji, kakor bi jih sicer posamezni subjekt lahko dosegel pri banki.
Kot pravim, posredni proračunski uporabniki, naj bi se v enotni zakladniški račun vključevali postopno, v odvisnosti od tega, kako hitro bo sprovedena reforma plačilnega prometa, občine pa v tem trenutku pravzaprav so kot možnost in vsaka občina se bo
odločila, ali je to zanjo smotrno ali ne, sicer pač velja do spremembe plačilnega prometa sistem, kakršen je bil.