Namreč, gre samo za to, gospodje, vsi trije, da ta amandma pravi, da tisto, s čimer se neplodno ukvarjamo tukaj, s proceduralnimi in drugimi zadevami, da se nekdo v imenu teh skupin, ki so zastopane v državnem zboru, ki pa so ustavna kategorija, če hočete, to ni samovolja moja - moja naloga je veliko večja, kot je naloga recimo gospoda, ker se jaz po tem amandmaju predhodno posvetujem s 33-imi poslanci in poslankami, gospod pa s tremi. Seveda, ko jaz vem na osnovi predhodnega posvetovanja, da se bo v državnem zboru v roku dveh mesecev odvijalo po terminskem planu to in to, in vem, kaj oni mislijo, jaz lahko tam na kolegiju rečem in moram reči, en zakon bo podprt, drug ne bo podprt itn., in da tudi vi drugi to veste, da seveda ne bi izgubljalo vseh 90 poslancev časa za ta proceduralna vprašanja. Samo o tem je govora v tem amandmaju - torej narediti organizacijo pregledno, terminski plan opredeliti, določiti zakone, ki bodo izpolnjevali pogoje, da gredo lahko v proceduro in tako
naprej.