Slučajno sem bil v hrvaškem saboru tisti dan oziroma dan pozneje, ko slovenski parlament prvič, ko smo imeli na dnevnem redu ta sporazum, ni opravil ratifikacije, in sem videl razburjenje v hrvaškem saboru, zakaj se to ni zgodilo, in bilo mi je jasno, za kaj gre.
Jasno je bilo tudi, da je na hrvaški strani vnema za to, da se reši tudi vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško, še posebej meja na morju, popustila potem, ko je prišlo do ratifikacije maloobmejnega sporazuma v njihovem saboru oziroma do podpisa tega sporazuma, ker enostavno ni bilo nobenega pritiska več, ki bi izhajal iz neke realne situacije in ki bi narekoval hrvaški politiki, da se tega dela loti. Mi smo sami sebe s tem dejstvom postavili v podrejen oziroma v slabši položaj in ta položaj je trajal kar nekaj časa.