Sporazum se je tako znašel v slepi ulici, ki jo bomo skušali danes, upam da, razsvetliti.
Poslanska skupina LDS je vseskozi podpirala sprejem sporazuma v prepričanju, da le ta ne prejudicira poteka državne meje, da ne škodi interesom države Slovenije in da sta ga vladi podpisali iz razlogov, opredeljenih v preambuli, in sicer v želji, da omogočita in uredita promet oseb med obmejnima območjema in izboljšata življenjske razmere obmejnega prebivalstva pogodbenic, z namenom, da se omogoči čim bolj prosto gospodarsko sodelovanje med subjekti pogodbenic v obmejnem območju, zavedajoč se dejstva, da so obmejne lokalne skupnosti temelj dobrega sodelovanja med sosednjima državama. In vsa ta področja sporazum dejansko tudi ureja in samo škoda je, da sporazum še ni udejanjen, saj zaskrbljuje dejstvo, da v desetih letih samostojnosti dveh držav ne moremo govoriti o gospodarskem razcvetu slovenskih pokrajin ob meji, o urejeni infrastrukturi, o urejenih
turističnih poteh, o dobrih življenjskih razmerah in o dobrem sodelovanju obmejnih lokalnih skupnosti, ki v resnici potekajo, pa nimajo ustrezne zakonske podlage.