Kajti preverjanje znanja, ki se nabira, in točkovanje, ki se nabira skozi leta, je lahko usodno za mladega človeka, tudi če potem ob osemletki ugotovi, da ga je mogoče polomil, ali pa po maturi ugotovi, da ga je polomil, nima nobene šanse več oziroma vsaj normalne prehodnosti, tudi če bi se zagrizel, če bi prišel k pametni in podobno, pa izpolnil neke pogoje, ki so jih nekoč dajali sprejemni izpiti.
In tu apeliram na ministrico, da skuša popraviti to napako, ki smo jo vpeljali s tem, da so zunanja preverjanja znanja postala edini ključ in edino sito prehodnosti tam, kjer so omejena študijska mesta, in da pravzaprav stroka ugotovi in najde neke bolj življenjske načine sejanja in oblikovanja kriterijev, ki bodo do mladih bolj pravični in do naroda bolj kvalitetni.