Kar najbrž je zelo velika večina vseh slovenskih otrok, da pa se ona doma joče, ko vidi, da ji ne gre, ker ne bo sprejeta zaradi tega na gimnazijo, ker bo imela premalo točk, tega pa najbrž ni kriva zakonodaja, ampak se mi zdi, da bi se splačalo pogovoriti s tisto učiteljico, ki ji ta strah od prvega dne pravzaprav na nek način vzbuja.
Skratka, imam vtis, da so zlasti učitelji to prevzeli kot neko dodatno njihovo nadziranje. Celo zakon, o katerem bomo govorili, to je z otroki s posebnimi potrebami, so bili učitelji, kjerkoli sem te zakone razlagal, proti zato, ker češ, moji otroci potem na preverjanju, če bodo imeli na pol gluhega otroka, v razredu ne bodo imeli tako velikega rezultata in bom jaz kaznovan.