In tudi, lahko bi rekel, dramatičnega poziva kolega k temu, o čirih na želodcih, počenih želodcih in tako dalje, ne gre ironizirati; tako me pač razumite, da sam mislim drugače.
Naj najprej povem, seveda, da sem učitelj po osnovni izobrazbi in sem tudi deset let stal v razredu, od tiste enorazrednice, kjer sem imel 20 otrok na celi šoli, do potem, ko sem učil slovenski in angleški jezik. Vedno me je čudilo, da tako zelo dobre in tako suverene sodbe o pedagoškem delu, o ravnanju z otroki in o šoli imajo ravno tisti, ki so, ne bom rekel samo starši, saj več v življenju, boljšega poslanstva ne moreš imeti kot da si starš svojega otroka in ga gledaš, ampak to, kar neke sodbe, na videz strokovne, o šoli, so zmeraj imeli, redkokdaj šolniki, ampak ljudje, ki so prihajali na roditeljske sestanke.