Bistvo 2. člena je v tem, da se upravičenci, ki so upravičenci tudi po drugih naslovih, zlasti iz tujine, enakovredno obravnavajo kot domači upravičenci in da dobijo oba gotovinska dela v znesku 150 tisoč tolarjev in ne le prvega - in to je tudi osnovna ideja tegale, zakaj bi jih obravnavali drugače.
Tretja ideja oziroma tretja temeljna vsebinska točka novele pa je v tem, da se negotovinski del obveznic izplačuje: ne v petih, temveč v treh obrokih, da se za eno leto prestavi zapadlost obveznic prvega obroka, to se pravi, da se to pospeši.
Še enkrat poudarjam, predvsem iz razloga, da se ta odškodnina izplača tistim, ki so dejansko do te odškodnine upravičeni.