Sodni zaostanki izvirajo namreč iz obdobja od leta 1994 do 1997 in so posledica prepotrebne vendar nepravilno izvedene reforme. S predlaganimi spremembami skuša predlagatelj doseči racionalnejše, hitrejše in učinkovitejše sodstvo ter predvsem reševanje sodnih zaostankov tako, da bi se lahko notranja organiziranost in delovanje sodstva prilagodila številčnejšim in zahtevnejšim potrebam državljanov in drugih subjektov po sodnem varstvu, in učinkovitejšem delu sodnikov, pri čemer naj bi se v celoti ohranilo ustavno načelo delitve oblasti.
Razprava med poslanci v matičnem odboru je bila kljub predlaganim kratkim sprememba temperamentna, na trenutke prav vroča, kar kaže, da se poslanci zavedamo teže problema in da ne želimo ponoviti napak iz preteklosti, ko je bilo v veliki časovni stiski, ki je spremljala sprejem zakona o sodiščih in zakona o sodniški službi, narejeno kar nekaj velikih napak zaradi želje po čimprejšnji prilagoditvi sodstva
modernim, demokratičnim načelom.