Pomembno je tudi, da zakon uvaja višji standard pravnega varstva javnih uslužbencev, saj uvaja pravno varstvo še pred sodnim varstvom pravic; da zakon uvaja položaj vodij upravnega dela in da se kadrovsko odločanje v veliki meri prenaša v domeno upravnih menedžerjev, funkcionarjem pa so pridržane odločitve splošnega pomena. Nepomembno ni tudi to, da zakon razmejuje politične in uradniške položaje in da se krog političnih funkcionarjev oži; da zakon omogoča oblikovanje funkcionarjevega kabineta, ki je vezan na njegovo osebno zaupanje; da zakon za razliko od sedanje veljavne zakonodaje uvaja nek bolj pregleden sistem nazivov delovnih mest in položajev; da ta sistem temelji tudi na kombinaciji kariernega in pozicijskega sistema ter da sistem omogoča tudi vstop v upravo od zunaj, pri čemer seveda zakon daje določeno prednost tistim, ki že delajo kot uradniki.
Glede vprašanja izbire uradnikov na najvišjih položajih, ki pogosto prihajajo v
stik in sodelujejo s funkcionarji, obstajajo določena odprta vprašanja in dileme.