Za višje upravne delavce, torej najvišji sloj uradništva, to velja absolutno, za tisti srednji sloj, upravne delavce, pa zakon predvideva, da mora nadrejeni oziroma predstojnik dati soglasje. Ocenili smo, da je tako omejevanje nepotrebno, da mora biti princip obrnjen - torej, da je tudi državnemu uradniku dovoljeno tisto, kar mu ni prepovedano, in ne obratno. Torej, da lahko v svojem prostem času počne karkoli, razen če... - torej, prepoved je možna, ni pa potrebno vnaprejšnje soglasje.