Kompromisna varianta, ki po eni strani zagotavlja, da v naključne upravne položaje pridejo ljudje skozi zahtevne selekcijske procedure, ki zagotavljajo visoko strokovnost, in na drugi strani, seveda, da pa ima vendarle politični funkcionar, ki politično vodi in usmerja, denimo ministrstvo, možnost na koncu znotraj te izbire izbrati tistega, s katerim bo lahko delal. Ker ne moremo se slepiti, v končni fazi je seveda potrebno sodelovanje med politikom, ki vodi ministrstvo ali pa občinsko upravo, torej županom, in tako imenovanimi upravnimi menedžerji.
Torej, če poskušam slikovito prikazati, kako bi po novi ureditvi, po zakonu o upravi in zakonu o javnih uslužbencih, izgledalo vodenje v ministrstvu.